Šolski utrip - Knjižni sejem

dan zemlje 2012

Ali se kdaj spomnite na Zemljo, na naš planet, ki nam daje vse kar potrebujemo za življenje, in nam omogoča bivanje v svojem okolju?

22. 4. - SVETOVNI DAN ZEMLJE

Ob tem dnevu ne pozabimo, da je Zemlja eden izmed planetov Osončja ter prostor, na katerem sta se razvila življenje in človeštvo. Po oddaljenosti od Sonca je tretji, po velikosti pa peti planet Sončevega sistema. Predstavlja največji trdni planet in edini prostor v Vesolju, za katerega je znan obstoj življenja.

Kako zelo je pomemben pravilen odnos do našega planeta z vidika ločevanja in odgovornega ravnanja z odpadki, varčevanja s pitno vodo, omejevanjem izpustov toplogrednih plinov, varčevanja z energijo, odgovornega ravnanja z gozovi in z živalmi, ki si z nami delijo ta planet, smo bili opozorjeni že mnogokrat.

Ne pozabimo pa še na odgovorno ravnanje z našimi mislimi, ki ravno tako prepletajo naš planet in ga soustvarjajo.

Največ, kar lahko naredimo zase, za ljudi okoli nas in tudi za naš planet je, da imamo radi sebe in druge, živali in naravo. In konec koncev tudi naš prelepi planet.

Aktiv učiteljic naravoslovja

 

Tem spodbudnim mislim bi dodala še to, da je del našega življenjskega prostora tudi naša šola. Prav je, da odgovorno ravnamo tudi z vsem, kar je v njej in okoli nje: ugašajmo luči, ko niso potrebne, ne uničujmo papirja, ne lomimo vej na drevju in grmičkih, ne razmetavajmo sadja, ne mečimo smeti, kjer ni koša, ne polivajmo vode.

Predstavljajte si, da čistilke en mesec ne bi počistile za nami. Bi se radi učili v taki šoli?

Pomočnika ravnateljice: Jožica Andrejc, predm. učit.

2010-11

dan knjige TER DAN ZEMLJE

22. april, svetovni dan Zemlje. Ta poseben dan v letu je namenjen dvigovanju zavesti o varovanju okolja.
Živimo v okolju, ki ga je ustvaril človek. V takem okolju je zelo enostavno razmišljati, da smo drugačni od ostalih živih bitij, da smo pametnejši in da ne potrebujemo narave. Zdi se nam, da je najpomembnejša ekonomija. Ker smo osredotočeni na ekonomijo, pozabljamo resnico o tem, kako smo dejansko povezani z naravo in kako smo odvisni od nje. Če bomo naravo poškodovali, bomo za to plačali veliko ceno. V bistvu smo ceno naših dejanj že začeli plačevati. Še imamo čas, da naredimo premik v mišljenju. Naravo, ki nam je dana, moramo pustiti za seboj v takšnem stanju, da bodo od nje dobili kaj tudi naši zanamci.

Živeti moramo s spoznanjem, da je prihodnost sveta odvisna od ravnanja vsakega izmed nas. Zemlja je naš skupni dom. Naj nas misli in dejanja za dobrobit našega planeta spremljajo vsak dan. Vzemimo si čas in razmislimo, kaj dobrega lahko naredimo za naš skupni dom, za sočloveka in tudi zase. Naj bo 22. april - dan Zemlje vsak dan.

Anica Pudgar, predm. učit.

 

poslanica ob mednarodnemu dnevu knjig za otroke

2011
Estonija
KNJIGA SE SPOMINJA

'Ko sta Arno in njegov oče prišla do šole, se je pouk že začel.'
V moji domovini Estoniji znajo to vrstico skorajda vsi ljudje na pamet. To je prva vrstica knjige z naslovom 'Pomlad' izpod peresa estonskega pisatelja Oskarja Lutsa, ki je izšla leta 1912.
'Pomlad' govori o življenju otrok v majhni podeželski šoli v Estoniji ob koncu 19. stoletja. Oskar Luts je opisoval svoje otroštvo. Arno je pravzaprav Oskar Luts kot otrok.
Znanstveniki proučujejo stare listine in nato pišejo zgodovinske knjige. Te govorijo o dogodkih, ki so se zgodili, vendar pa iz njih redko lahko razberemo, kako so živeli navadni ljudje.
Knjige z zgodbami se spominjajo stvari, ki jih v starih listinah ne najdemo. Ne morejo nam, na primer, povedati, o čem je deček, kakršen je bil Arno, pred sto leti razmišljal na poti v šolo, o čem so takrat sanjali otroci, česa so se bali in kaj jih je razveseljevalo. Knjiga se spominja tudi staršev teh otrok, spominja se, kakšni so želeli biti in kakšno prihodnost so želeli svojim otrokom.
Seveda lahko tudi danes pišemo knjige o starih časih in te pogosto ponujajo zelo razburljivo branje. Toda pisatelj, ki živi danes, ne more poznati niti vonjev in okusov niti strahov in radosti daljne preteklosti. Današnji pisatelj namreč že ve, kako se bo razpletla zgodba in kako bo potekalo življenje ljudi v preteklosti.
Knjiga se spominja časa, v katerem je bila napisana.
Iz knjig Charlesa Dickensa lahko izvemo, kakšno je bilo v resnici življenje dečka na ulicah Londona sredi 19. stoletja – v času Oliverja Twista. Skozi oči Davida Copperfielda (skozi Dickensove oči torej) spoznamo zelo različne osebe, ki so živele v Angliji v sredini 19. stoletja – spoznamo odnose med njimi in kako so nanje vplivali njihove misli in čustva. David Copperfield je namreč v mnogih pogledih upodobitev Charlesa Dickensa. Dickensu se torej ni bilo treba ničesar izmisliti, stvari je preprosto poznal.
Iz knjige lahko izvemo tudi, kako je bilo Tomu Sawyerju, Huckleberryju Finnu in njunemu prijatelju Jimu, ko so ob koncu 19. stoletja, ko je Mark Twain pisal o njihovi pustolovščini, pluli po reki Misisipi. Odlično je poznal razmišljanje takratnih ljudi, saj je živel med njimi. Bil je eden od njih.
V književnih delih so najverodostojnejši tisti opisi življenja ljudi v starih časih, ki so bili napisani v času, ko so ti ljudje živeli.
(Prevod: Jana Ambrožič)

Pokroviteljica praznovanja 2. aprila 2011:
Estonska sekcija IBBY.

 

2009-2010

knjiga te čaka. poišči jo!

2. april, po vsem svetu znan kot mednarodni dan knjig, za otroke pa tudi rojstni dan velikega danskega pravljičarja Hansa Christiana Andersena. Njegove pravljice so prevedene v skoraj vse jezike, zato jih poznajo otroci in odrasli v vseh državah sveta.

Letošnjo poslanico, ki jo mednarodna zveza za mladinsko književnost objavi na ta dan, je napisal španski književnik Eliaser Cansino.

V njej ugotavlja, da se ljudje najprej naučimo govoriti, peti, igrati, risati in še kaj, šele nato brati. Knjige pa čakajo, da jih vzamemo v roke, da odkrijemo njihove skrivnosti, zaklade in dogodivščine. Teh ni malo, zato se ne obotavljaj. Vzemi knjigo v roke, saj te čaka.

POIŠČI JO!

K branju vas vabita tudi knjižničarki!

 

dan zemlje

22. april je svetovni dan Zemlje, ki ga na pobudo civilne družbe po vsem svetu praznujemo že več kot 30 let. Začetki praznovanja dneva Zemlje segajo v leto 1963, ko si je tedanji ameriški senator Gaylord Nelson prizadeval, da bi okoljska vprašanja prišla na dnevni red ameriške politike. Organiziral je predsedniško turnejo, na kateri naj bi opozorili na težave v okolju. Vendar je ustrezen odmev v javnosti dosegel šele prvi dan Zemlje, 22. aprila leta 1970, ko je na prireditvah posvečenih dnevu Zemlje v Ameriki sodelovalo okrog 20 milijonov ljudi. Dan Zemlje se po letu 1970 praznuje vsako leto, število sodelujočih posameznikov, organizacij in držav pa narašča. Sodelujoče organizacije se med seboj povezujejo v posebno omrežje Earth day Network.


Razmislimo o svojem mestu na Zemlji. Zamislimo se nad početjem človeške rase, vprašajmo se, kam gremo, zakaj tako hitimo in kako lahko Zemlji pomagamo!

 

Živeti moramo s poznanjem, da je prihodnost Zemlje odvisna od ravnanja vsakega izmed nas. Zemlja je naš skupen dom. Naj nas misli in dejanja za dobrobit našega planeta spremljajo vsak dan. Vzemimo si čas in razmislimo, kaj dobrega lahko naredimo za naš skupn dom, za sočloveka in tudi zase.

Naj bo 22. april - dan Zemlje vsak dan.

Marica Rožič, Danica Švarc

2008-2009

SEZIMO PO KOŠČEK ZAPISANEGA ZAKLADA

POSLANICA OB DNEVU KNJIGE

Ko so naši upi razigrano želeli planiti v brezmejno tretje tisočletje, nam je nenadoma zmanjkalo tal pod nogami. Peščica ljudi se ni znala omejiti v svojem pohlepu, pozabila je na spodobnost in na soljudi. Svet, ki se mu je nasmihalo splošno blagostanje, se je zamajal. Mnoge sanje so se sesule v prah. Nenadoma se vsi sprašujemo: kako naprej in kam?

Zdaj je čas, ko si moramo vzeti pravico do trenutka in pogledati v knjige. V vseh knjigah piše vse. Jih želimo spet vzeti v roke? Jih še znamo brati?

Vredno je in treba je!

Knjige so namreč posebne hiše sreče in bolečine, spoznanja in modrosti, negotovosti in poguma. V njih živijo največji in tudi malo manjši ljudje. Govorijo o svojih popotovanjih k sebi in k drugim. Vse te zgodbe je čas zbral v največjo zakladnico v naši zgodovini.

Prihaja pomlad. Tu so svetovni in slovenski dnevi knjige. Dovolimo in drznimo si seči, vsak malo zase in malo za vse, po košček zapisanega zaklada.

Preroki pogosto dvigajo pogled k zvezdam. Ampak tam piše, da si moramo na vsa vprašanja odgovoriti sami.

Vrnimo se torej domov, vrnimo se k knjigam.

Slavko Pregl, predsednik Društva slovenskih pisateljev

 

dan zemlje

22. april je svetovni dan Zemlje, ki ga na pobudo civilne družbe po vsem svetu praznujemo že več kot 30 let. Začetki praznovanja dneva Zemlje segajo v leto 1963, ko si je tedanji ameriški senator Gaylord Nelson prizadeval, da bi okoljska vprašanja prišla na dnevni red ameriške politike. Organiziral je predsedniško turnejo, na kateri naj bi opozorili na težave v okolju. Vendar je ustrezen odmev v javnosti dosegel šele prvi dan Zemlje, 22. aprila leta 1970, ko je na prireditvah posvečenih dnevu Zemlje v Ameriki sodelovalo okrog 20 milijonov ljudi. Dan Zemlje se po letu 1970 praznuje vsako leto, število sodelujočih posameznikov, organizacij in držav pa narašča. Sodelujoče organizacije se med seboj povezujejo v posebno omrežje Earth day Network.


Razmislimo o svojem mestu na Zemlji. Zamislimo se nad početjem človeške rase, vprašajmo se, kam gremo, zakaj tako hitimo in kako lahko Zemlji pomagamo!


Vedno več je posameznikov, društev, organizacij in podjetij, ki se ne samo 22. aprila, ampak kar redno, vsak dan, sprašuje:

 

  • kaj lahko storimo, da nam bo bivanje prijetnejše, lahkotnejše;
  • kaj lahko storimo, da bomo dihali čist zrak,
  • kaj lahko storimo, da bomo živeli v zelenih urbanih okoljih, tako v mestih kot na deželi,
  • kaj lahko storimo, da ohranimo čisto vodo, da bo pitne vode v izobilju,
  • kaj lahko storimo, da bomo nehali onesnaževati reke, jezera, gozdove in zrak.

Ob letošnjem dnevu Zemlje v Sloveniji potekajo številne akcije urejanja okolja, ki jih izvajajo taborniki, skavti, turistična in druga društva. Posebno pozornost namenjajo urejanju okolja jezer, rek, potokov in vodnjakov.

Naredimo premik v mišljenju. Zavedajmo se, da naravo, ki nam je dana, moramo pustiti za seboj v takšnem stanju, da bo tudi našim zanamcem bivanje na Zemlji prijetno.

Marica Rožič, Danica Švarc